Onesnažena zemlja, ogroženi kmetje

Na jugu Libanona so desetletja konfliktov pustila nevidno, a trajno sled. Onesnažena tla in uničeni ekosistemi puščajo kmetijstvo v agoniji. Med zaskrbljujočimi znanstvenimi podatki in pričevanji kmetov, ki so prisiljeni zapustiti svojo zemljo, se nujnost okoljske obnove kaže kot bistven pogoj za preživetje podeželskih skupnosti.

Indeks IA: Knjižnica sredozemskih znanj
Onesnažena zemlja, kmetje na robu
22-med – april 2026
• Na jugu Libanona so kmetijska tla onesnažena s težkimi kovinami in ostanki vojne, kar ogroža prehransko varnost.
• Med uničenjem ekosistemov in zdravstvenimi tveganji je ponovni zagon kmetijstva odvisen od obsežne in negotove okoljske obnove.
#libanon #kmetijstvo #okolje #onesnaženje #vojna #tla #prehranskavarnost #ekosistem

V Libanonu vojna ni uničila le hiš in cest. Globoko je spremenila tla, zrak, vodo in ekosisteme, spremenila nekoč rodovitna kmetijska zemljišča v območja tveganja. Po poročilu Libanonskega nacionalnega sveta za znanstvene raziskave (CNRS-L) in ministrstva za okolje) ta okoljska degradacija predstavlja neposredno grožnjo prehranski varnosti, javnemu zdravju in sredstvom za preživetje na podeželju.

V nekaterih regijah na meji z Izraelom, kot so Marjayoun, Bint Jbeil ali Nabatiyeh, je bilo kmetijstvo, zlasti oljkarstvo, v središču lokalnega gospodarstva. Danes je paralizirano.

Kmetijska tla postala strupena

Ena najbolj zaskrbljujočih ugotovitev je onesnaženje tal. Analize 134 vzorcev razkrivajo prisotnost težkih kovin, vključno s kromom, cinkom ali bakrom, na ravneh, ki so včasih precej nad sprejemljivimi kmetijskimi mejami.

V skoraj 45 % vzorcev krom presega dovoljene meje, s koncentracijami, ocenjenimi kot “zelo visoke” v več kot polovici primerov. Ti onesnaževalci izvirajo iz ostankov streliva, eksplozij in industrijskih odpadkov.

Temu se pridružuje še zaskrbljujoča anomalija z zelo visokimi koncentracijami fosforja, ki so verjetno povezane z uporabo belega fosforja. Zaznane so bile na več kmetijskih območjih, tudi zunaj uradno ciljanih območij, kar ta tla naredi neprimerna za obdelavo ali povzroča pridelke, ki so potencialno nevarni za uživanje.

Kmetje med prisilnim opuščanjem in stalno nevarnostjo

Na terenu znanstveni podatki dobijo človeški obraz.

Preberi več

V Huli Khairallah Yaacoub opazuje svoj opustošeni sadovnjak. « Dolge ure smo preživeli pri oranju, sajenju in žetvi. A boji so vse uničili. »

Kmetijstvo ni več samo težko, postalo je nevarno. « Danes mi lahko izraelska vojska pošlje opozorilo prek drona … in če se ne umaknem, me lahko neposredno bombardirajo. »

Enako opažajo v Blidi, kjer Hussein Daher opisuje prizor, ki je postal običajen. « Izraelski dron se je pojavil nad mano … nekaj minut kasneje je odvrgel bombo na mesto, kjer sem bil. »

Poleg neposredne nevarnosti je gospodarski vpliv katastrofalen. « Prej smo proizvajali na stotine sodov oljčnega olja, danes ne proizvajamo ničesar. »

V nekaterih krajih so cele družine izgubile edini vir dohodka, pri čemer so izgube ocenjene na več deset tisoč dolarjev na sezono. Ta gospodarska ranljivost je del širšega poslabšanja naravnega okolja.

Trajno prizadeti ekosistemi

Degradacija ni omejena le na tla. Poročilo CNRS-L poudarja množično uničenje kmetijskih ekosistemov, z več kot 2.000 hektarji požganih sadovnjakov, vključno z mnogimi oljčnimi nasadi, in skoraj 5.000 hektarji uničenih gozdov.

Izginotje rastlinske odeje moti celoten kmetijski sistem. Opraševalci so neposredno prizadeti. Skoraj 50.000 panjev je bilo uničenih, kar ogroža opraševanje, ki je ključno za pridelavo.

Hkrati se zaradi odsotnosti vegetacije pospešuje erozija tal, kar še dodatno zmanjšuje njihovo rodovitnost. Uničenje namakalnih sistemov še povečuje te neravnovesja in otežuje vsakršno obnovo dejavnosti.

Onesnažen zrak in voda, dodatni pritisk

Temu se pridružuje še sprememba drugih sestavin okolja. Bombardiranja in požari so poslabšali kakovost zraka, z ravnmi drobnih delcev, ki daleč presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.

Ti onesnaževalci vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi na pridelke, saj motijo njihov razvoj. Hkrati so površinske vode onesnažene zaradi odtekanja zgorelih tal, ki prenašajo težke kovine in kemične ostanke v reke in podtalnico.

Celoten sistem kmetijstva je ujet v verigo neravnovesij, kjer vsak dejavnik krepi drugega.

Obnova trajno degradiranih zemljišč

Kljub obsegu škode obstajajo možnosti za obnovo kmetijskih zemljišč, vendar vključujejo dolgotrajne, drage in tehnično zahtevne posege.

Prvi korak zadeva dekontaminacijo tal. Poročilo omenja zlasti fitoremediacijo, ki vključuje uporabo nekaterih rastlin, ki lahko absorbirajo onesnaževalce, ter dodajanje amandmajev za stabilizacijo težkih kovin. Glede na stopnjo onesnaženosti lahko te operacije stanejo med 200 in 4.000 dolarjev (približno 180 do 3.700 evrov) na hektar, kar omejuje njihovo široko uporabo.

Na terenu te rešitve za mnoge kmete še vedno ostajajo teoretične. Poleg teh tehnik obnova vključuje postopno rekonstrukcijo okolij. To vključuje ponovno zasaditev uničenih oljčnih nasadov in gozdov, stabilizacijo tal za upočasnitev erozije in zaščito najbolj občutljivih kmetijskih območij. Ponovna vzpostavitev namakalnih sistemov je prav tako ključna za ponovno zagon proizvodnje.

Strokovnjaki prav tako poudarjajo potrebo po vključitvi teh ukrepov v širši pristop k obnovi, katerega cilj je povečati odpornost kmetijskih sistemov. To pomeni razvoj trajnostnih kmetijskih praks, izboljšanje upravljanja z vodo in večje zanašanje na rešitve, ki temeljijo na naravi.

Na koncu ostaja upravljanje odpadkov, ki izhajajo iz uničenja, velik izziv. Milijone ton ruševin, ki jih je pustila vojna, je treba obravnavati previdno, da se prepreči dodatno onesnaženje tal in podtalnice.

Obnova pod pritiskom

Na jugu Libanona vprašanje ni več le, kdaj se bodo boji končali, ampak kaj bo ostalo za obdelovanje. Za hišami, ki jih je treba obnoviti, so tla, ki jih je treba diagnosticirati, dekontaminirati, včasih opustiti. Znanstveni podatki to potrjujejo in kmetje to že doživljajo, brez okoljske obnove ni mogoče trajnostno obnoviti kmetijske dejavnosti.

Na teh območjih bo obnova potekala tako v laboratorijih kot na poljih. Identificirati obdelovalna območja, podpirati kmete, obnavljati ekosisteme: to so ključni koraki, da se prepreči, da bi se trenutna kriza spremenila v nepovratno prelomnico. Kajti tukaj zemlja ni le kulisa vojne. Postala je ena prvih žrtev.